UL 94
PRESKUSI ZA VNETLJIVOST PLASTIČNIH MATERIALOV ZA DELEŽE V NAPRAVAH IN NAPRAVAH
Na plastičnih materialih se izvajajo dva predizbirna preskusna programa za merjenje karakteristik vnetljivosti. Prvi program določa težnjo materiala, da ugasne ali razširi plamen, ko se vzorec vžge. Program je opisan v UL 94, Preskus vnetljivosti plastičnih materialov za dele v napravah in napravah, ki je sedaj usklajen z IEC 60707, 60695-11-10 in 60695-11-20 in ISO 9772 in 9773.
Drugi program meri odpornost vžiga plastike na električne vire vžiga. Odpornost materiala na sposobnost vžiga in sledenja površini je opisana v UL 746A, ki je podobna preskusnim postopkom, opisanim v IEC 60112, 60695 in 60950.
UL 94 Klasifikacija plamenov
Na podlagi rezultatov teh majhnih preskusov plamena je na voljo 12 klasifikacij plamenov UL 94. Te razvrstitve, navedene v padajočem vrstnem redu za vsako od naslednjih treh skupin, se uporabljajo za razlikovanje značilnosti gorenja materiala, potem ko so bili preskusni vzorci izpostavljeni določenemu testnemu plamenu pod nadzorovanimi laboratorijskimi pogoji.
Šest klasifikacij se nanaša na materiale, ki se pogosto uporabljajo v proizvodnih ohišjih, strukturnih delih in izolatorjih v potrošniških elektronskih izdelkih (5VA, 5VB, V-0, V-1, V-2, HB).
Tri od preostalih šest klasifikacij se nanašajo na materiale iz penaste mase z nizko gostoto, ki se običajno uporabljajo pri izdelavi zvočnikov in zvočnega materiala (HF-1, HF-2, HBF).
Zadnje tri klasifikacije so dodeljene zelo tanekim filmom, ki se na splošno ne morejo podpreti v vodoravnem položaju (VTM-0, VTM-1, VTM-2). Ti so navadno dodeljeni substratom na prožnih tiskanih vezjih.
Horizontalno in vertikalno pozicioniranje
Vzorci, oblikovani iz plastičnega materiala, so usmerjeni bodisi v vodoravni ali navpični položaj, odvisno od specifikacij ustrezne preskusne metode. Nato se pod določenim časom podvrže določenemu viru vžiga. Pri nekaterih preskusih se preskusni plamen uporabi le enkrat - tako kot pri horizontalnem gorenju (HB) - medtem ko se plamen uporabi vsaj dvakrat v drugih preskusih.
Ocena plamena HB kaže, da je bil material preizkušen v vodoravnem položaju in ugotovil, da je zapisovan s hitrostjo, manjšo od določenega maksimuma.
Tri navpične ocene - V2, V1 in V0 - kažejo, da je bil material preskušen v navpičnem položaju in sam ugasnil v določenem času po odstranitvi vira vžiga. Navpične ocene prav tako kažejo, ali preskušani preskusni vzorci kapljajo žareče delce, ki so sprožili indikator bombaža, ki se nahaja pod vzorcem.
UL 94 opisuje tudi metodo, v kateri se testni plamen uporablja za do pet aplikacij pri testiranju za klasifikacijo 5VA ali 5VB. Ti majhni testi merijo nagnjenost materiala, da ugasne ali razširi plamen, ko se vžge.
Razlika v preskusnih metodah in kriterijih
Pri ocenjevanju vrednosti plamenov za plastične materiale, ki so običajno oblikovani za izdelavo ohišij in strukturnih delov / izolatorjev v potrošniških elektronskih izdelkih (5VA, 5VB, V-0, V-1, V-2 in HB), material, razvrščen kot 5VA ali 5VB je izpostavljen viru plamenskega vžiga, ki je približno petkrat hujši od tistega, ki se uporablja pri preskusih V-0, V-1, V-2 in HB. Tudi ti vzorci morda ne kapljajo nobenih plamenih delcev. Tri od preostalih šest klasifikacij, določenih v UL 94, se nanašajo na materiale iz penaste mase z nizko gostoto, ki se običajno uporabljajo pri izdelavi žarnic z zvočniki in materialu za utrjevanje zvoka (HF-1, HF-2, HBF). Preostale tri klasifikacije so dodeljene zelo tanekim filmom, ki se običajno uporabljajo v fleksibilnih tiskanih vezjih, na splošno pa se ne morejo podpirati v vodoravnem položaju (VTM-0, VTM-1, VTM-2). Ocena plamena VTM-0 se ne more šteti za enakovredno ratingu V-0, saj so preskusne metode precej drugačne. Prav tako VTM-1 in VTM-2 ni mogoče obravnavati enakovredno V-1 in V-2.
UL 746A Vžigalni preskusi
Poleg upoštevanja vnetljivosti je pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri izbiri in vrednotenju materiala za uporabo v električni opremi, sposobnost materiala za odpornost proti vžigu iz električnih virov. Možni električni viri vžiga v opremi vključujejo: preobremenjene (pregretje) električne prevodnike in komponente; izrezni deli, kot so odprti kontakti stikala in relejev; in izrezovanje pri prekinjenih ali svobodnih povezavah (npr. spoji ali terminali). Polimerni materiali, ki so v neposrednem stiku z ali v neposredni bližini preobremenjenih ali električnih delov, se lahko vnamejo.
Trije osnovni preskusi, ki so bili uporabljeni za ocenjevanje sposobnosti materiala za odpornost proti vžigu, so vroče žične vžigalne naprave (HWI), visokotokovni (ali visoki amp) obločni vžig (HAI) in visokonapetostno merjenje hitrosti loka (HVTR). Podrobnosti o preskusnih merilih najdete v UL 746A, polimerni materiali, kratkoročne vrednotenje lastnine . Podatkovna baza UL iQ ™ tabulira rezultate majhnih preskusov na materialih.
Preizkus HWI določa odpornost materiala na vžig, če je izpostavljena nenormalno visokim temperaturam, ki je posledica okvare komponente, kot je prevodnik, ki prevaža veliko več od nazivnega toka. Učinkovitost HWI je izražena kot povprečno število sekund, ki se zahtevajo za vžiganje vzorca, če ga zavijete z energijsko ne-kromno uporovno žico, ki razprši določeno raven energije.
Preizkus HAI določa sposobnost materiala, da prenese električno žarjenje bodisi neposredno ali neposredno nad površino plastičnega materiala. To se lahko zgodi ob prisotnosti kontaktov odprtega stikala ali v primeru okvare električne povezave. Učinkovitost HAI je izražena kot število ekspozicij porušenja lokov - s pomočjo standardiziranih materialov elektrod, geometrije in vezja za oskrbo z električno energijo - ki so potrebni za vžiganje vzorca, kadar se lok pojavlja neposredno na površini ali na določeni razdalji nad površino.
HVTR za material je izražen kot hitrost v palcev na minuto, da se lahko na površini materiala proizvaja sledilna pot v standardiziranih testnih pogojih. Ta preskus se nanaša na vzpostavitev električno prevodne poti na površini trdnega, izoliranega materiala zaradi električnega napora.
Za merjenje upornosti materiala za vžig je mogoče uporabiti še en preskus vžiga. Ta preskus je test žarilne žarilne žarnice in je opisan v UL 746A in UL 746C, polimerni materiali, uporaba pri vrednotenju električne opreme . Preskusna metoda temelji na preskusnem postopku, ki je dokumentiran v IEC 60695 in je opredeljen v številnih specifikacijah končnega izdelka IEC, vključno s standardom IEC 60335-1. Preizkus je nekoliko podoben preizkusu HWI, ker meri odpornost materiala na vžig pri uporabi ogrevane neplamene vire.
